Predsednica združenja ravnateljev: Omejitev družbenih omrežij bi bila smiselna

Vlada je namreč v četrtek potrdila izhodišča za pripravo zakonske omejitve uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Po navedbah Mojce Mihelič omejitev podpira večina članov združenja, vendar glede tega še niso dosegli uradnega dogovora.

Mihelič je opozorila, da izobraževanje ni dovolj, da bi otroke prepričali v prenehanje uporabe družbenih omrežij. Po njenih besedah so otroci namreč "nagnjeni k temu, da preizkušajo nove stvari, in prepoved tega seveda ne bo popolnoma preprečila, ampak je to še vedno bolje, kot da so podvrženi zlorabam na družbenih omrežij".

"Otroci nimajo več koncentracije, ne zmorejo poglobljenega branja besedil. Namesto da bi se družili, da bi živeli svojo otroškost, raje zro v ekrane. Dovolj je, da se sprehodite okoli šol, pa boste to lahko videli na lastne oči, kajti če so v šolah telefoni in podobne stvari pač prepovedani, to za vrati šole ne velja več," je dejala Mihelič.

Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije je omenila tudi, da se na spletu pojavljajo razni izzivi, ki otroke silijo v dokazovanje, s čimer drug drugega spravljajo v nevarnost. Kot je zatrdila, dodaten problem predstavljajo tudi "implicitno vsebovana sporočila, namigi, razmišljanja, ki vplivajo na njihov pogled na svet".

V osnovnih šolah je prepoved družbenih omrežij posredno že uzakonjena, saj uporaba mobilnih telefonov v šolah ni dovoljena. Mihelič je ob tem opozorila, da so ob prepovedi nekateri starši poskušali najti obvode glede uporabe telefonov. Navedla je uporabo pametnih ur, očal in podobnih digitalnih pripomočkov in dejala, da "dokler se otrok ne nauči uporabljati teh zelo nevarnih orodij, ga lahko samo zelo poškodujejo".

Pobude za ostrejši nadzor in omejitve tudi na ravni EU

Vlada je izhodišča za pripravo zakonske omejitve sprejela v četrtek na seji v Dravogradu. Kot je povedal podpredsednik vlade Matej Arčon, je pobudo pripravilo ministrstvo za izobraževanje, pred sprejetjem zakonskih ukrepov pa se bodo do izhodišč opredelili še stroka in ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Da mora biti država pri uvedbi ukrepov odločna, jasna in suverena, ne pa plašna, je ocenil tudi terapevt in vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica Miha Kramli. Meni, da bi morali pripraviti usmeritve za uporabo tehnologije v vseh javnih prostorih, kot so na primer muzeji, zdravstveni in dijaški domovi, saj bi mladostniki tako prepoznali, da gre za resen ukrep. To bi olajšalo tudi vzgojo. "Zdaj imamo situacijo, da se družine borijo in skušajo uvesti nek red, kulturo tehnologije, pa jih nihče ne podpira," je poudaril.

Izpostavil je še, da mora država z zakonodajo sporočiti, da "pravica biti nadvlada pravico imeti". Če je mladostnik na poti nefunkcionalnosti zaradi napačne uporabe telefona in mu terapevt želi to omejiti, ga lahko pri tem ustavijo pravniki ali Varuh človekovih pravic. "Zakonodaja mi mora kot strokovnjaku omogočiti, da lahko posežem v življenje mladostnika, da postane funkcionalen in bo zadovoljen, čeprav mu bo trenutno neprijetno," je izpostavil.

Po decembrski uvedbi prepovedi dostopa do družbenih omrežij in spletnih forumov za mlajše od 16 let v Avstraliji se v Evropi krepi pritisk za podobno ukrepanje. Med vodilnimi so s sprejemanjem konkretnih korakov Francija, Danska in Grčija, ta teden sta starostno omejitev dostopa do družbenih omrežij napovedali tudi Španija in Portugalska.

Pobude za ostrejši nadzor in omejitve se pojavljajo tudi na ravni EU. Evropski parlament je novembra lani v nezavezujoči resoluciji pozval k starostni meji 16 let za samostojno uporabo družbenih omrežij, platform za izmenjavo videoposnetkov in orodij umetne inteligence. Stari med 13 in 16 let bi imeli dostop le z dovoljenjem staršev ali skrbnikov.